Obrok mora biti hranilno premišljen, izvedljiv v večjem obsegu in predvsem takšen, da ga dijaki z veseljem pojedo. Naša merila so sprejetost, uravnoteženost in dosledna izvedba.
Jedilnike gradimo okoli prepoznavnih jedi, ki jih dopolnjujemo z zelenjavo, sadjem, stročnicami, kakovostnimi viri beljakovin in hišnimi pekovskimi izdelki. Recepture so standardizirane, porcije opredeljene, hranilne vrednosti pa spremljamo na ravni celotnega obroka.
Uravnoteženosti ne presojamo po eni sami sestavini ali enem dnevu, temveč skozi celoten jedilniški cikel. Tako ohranimo jedi privlačne za dijake in hkrati načrtno izboljšujemo njihovo hranilno sestavo.
V trenutnem 20-dnevnem ciklu šolska malica vsebuje povprečno približno 32 g beljakovin. Vire razporejamo med meso, ribe, mlečne izdelke, jajca in stročnice.
Redno vključujemo fižol, ješprenj, zelenjavo, sadje, pirino moko in druge manj predelane sestavine. To je praktičen način za več vlaknin brez jedi, ki bi delovale prisiljeno »zdrave«.
Ob glavnih jedeh načrtujemo solate, zelenjavne priloge, sadje ali fermentirane mlečne izdelke. Cilj je pester cikel, ne monotona popolnost na papirju.

Vsaka kartica prikazuje ocenjeno hranilno vrednost celotne porcije, skupaj z navedenim dodatkom.
Vrednosti so informativne in izračunane iz trenutnih normativov ter prehranskih profilov surovin. Sprememba dobavitelja, recepture ali porcije lahko vpliva na rezultat. Jedilnik se sezonsko prilagaja.
Za aktualni jedilnik, informacije o alergenih ali ponudbo za šolo nam pošljite povpraševanje. Dokumente bomo sproti objavljali tudi na tej strani.
Pošljite povpraševanje