Obrok mora biti hranilno premišljen, izvedljiv v večjem obsegu in predvsem takšen, da ga dijaki z veseljem pojedo. Naša merila so sprejetost, uravnoteženost in dosledna izvedba.
Jedilnike oblikujemo na podlagi analize anket in priljubljenosti jedi med dijaki, nato pa njihove najljubše okuse premišljeno prilagodimo prehranskim smernicam.
Primer: domača fokača. Vsebuje 20 % polnozrnate pirine moke in je pripravljena z drožmi. Namaz ima manj maščob in več beljakovin, kuhan pršut pa pripravljamo sami, zato lahko nadziramo količino dodane soli.
V trenutnem 20-dnevnem ciklu šolska malica vsebuje povprečno približno 32 g beljakovin. Vire razporejamo med meso, ribe, mlečne izdelke, jajca in stročnice.
Redno vključujemo fižol, ješprenj, zelenjavo, sadje, pirino moko in druge manj predelane sestavine. To je praktičen način za več vlaknin brez jedi, ki bi delovale prisiljeno »zdrave«.
Ob glavnih jedeh načrtujemo solate, zelenjavne priloge, sadje ali fermentirane mlečne izdelke. Cilj je pester cikel, ne monotona popolnost na papirju.

Vsaka kartica prikazuje ocenjeno hranilno vrednost celotne porcije, skupaj z navedenim dodatkom.
Ocenjene hranilne vrednosti na podlagi standardiziranih receptur.
Vrednosti so informativne in izračunane iz trenutnih normativov ter prehranskih profilov surovin. Sprememba dobavitelja, recepture ali porcije lahko vpliva na rezultat. Jedilnik se sezonsko prilagaja.
Za aktualni jedilnik, informacije o alergenih ali ponudbo za šolo nam pošljite povpraševanje. Dokumente bomo sproti objavljali tudi na tej strani.
Pošljite povpraševanje